»Vse, kar obstaja, je del iste celote. Vsak del vesolja je povezan z vsemi drugimi deli vesolja in za vse dele vesolja veljajo iste zakonitosti.«
Kot kaže, sta to trditvi, ki veljata tako v znanosti kot duhovnosti.
Znanost je do danes odkrila, da je bilo pred približno 13,5 milijardami let celotno vesolje stisnjeno na prostornino, manjšo od bucikine glave. Takrat so bili vsi delci vesolja zelo blizu in med seboj povezani. S širjenjem vesolja so se spremenile razdalje med delci, spremenile so se koncentracije različnih delcev na določenih območjih, kot tudi razmerja med »praznim prostorom« in masnimi delci. Ne glede na vse te spremembe, pa so povezave med deli vesolja ostale. Dokazuje jih dejstvo, da osnovni fizikalni zakoni veljajo v celotnem Univerzumu, ne glede na to, na kakšni velikostni skali in oddaljenosti jih opazujemo. Med najmanjšimi delci mikrokozmosa veljajo enake fizikalne zakonitosti kot veljajo za milijarde svetlobnih let oddaljene galaksije.
Na tem spoznanju temelji teorija holograma, ki jo pozna sodobna fizika. Zelo poenostavljeno povedano, teorija holograma pravi, da se v vsakem delčku celote odraža celota sama oziroma, da ima vsak delček lastnosti celote. Čimveč delčkov poznamo, bolj podrobna je naša slika o celoti.
Sodobna medicina nas uči, da tudi naše telo deluje po istem principu. Vsaka celica našega telesa ima v sebi vse osnovne življenske funkcije: lahko se odziva na dražljaje, presnavlja hrano, izloča nerabne produkte in ima zmožnost reprodukcije, rasti, gibanja in metabolizma.
Tudi starodavni Kitajci so razumeli, da je vse, kar obstaja , del neločljive celote in da so zakonitosti, ki veljajo tako za celoto kot za del. Na tem spoznanju so zasnovali Zakon jina in janga ter Teorijo petih elementov, ta dva pa predstavljata temeljno izhodišče za Tradicionalno kitajsko medicino. Izkušen zdravnik tradicionalne kitajske medicine zna vaše zdravstveno stanje določiti na podlagi informacij, ki jih pridobi s kateregakoli drugega dela telesa: očesne šarenice, uhlja, dlani, stopal, na podlagi telesnega pulza ali dihanja...
Kakršen je mikrokozmos, takšen je makrokozmos
O tem govorijo tudi Vede. V njih je zapisano: Kakršen je mikrokozmos, takšen je makrokozmos; kakršen je individualni um, takšen je kozmični um; kakršno je individualno telo, takšno je kozmično telo.
Zaradi teh zakonitosti lahko deluje astrologija. Vedski Indijci so bili odlični astronomi. Proučevali so planete našega osončja, njihovo gibanje in medsebojne odnose. Tisto, kar so odkrili na nebu, so prenesli na Zemljo in razvili občudovanja vredno znanje o zakonitostih mikrokozmosa, t.j. o življenju človeka.
Ko v Indijski astrologiji Djotiš govorimo o planetih, ne mislimo, da imajo planeti konkreten vpliv na nas; vsaj ne takšnega, ki bi ga lahko pojasnjevali z delovanjem gravitacije ali drugih fizikalnih sil. Planeti imajo le simbolni pomen. Ljudje delujemo po določenih načelih in vsak od teh načel je zastopan v enem od planetov. Gibanje planetov in odnosi, v katere planeti vstopajo, so znamenja, ki kažejo, kdaj in kako so posamezna načela v človeku dejavnejša oziroma kdaj in zakaj ne.
Od tega, v kakšnem razmerju bodo posamezna načela v človeku, bo na primer odvisno, kakšen bo njegov pogled na svet, kaj bo imel rad in česa ne, kakšna je verjetnost (večja ali manjša), da bo v življenju užival materialno obilje, kakšen bi lahko bil njegov zakon, ali mu bo služilo zdravje, če ne, na kakšne vrste bolezni lahko računa in kaj mu je storiti, da jih odvrne od sebe, vse o tem, kakšni bi lahko bili njegovi otroci, posel, osebni razvoj, itd.
Kakšno bo razmerje teh načel v trenutku človekovega rojstva, je odvisno od njegove karme.
Več o tem, zakaj Indijska astrologija Djotiš ne izključuje svobodne volje, lahko preberete tu.
Vas zanima šola Djotiša? Poglejte tu
Ime Indijske astrologije izgovarjamo "džjotiš", piše pa se v različnih jezikih različno: Jyotish, Djotiš, Djotish, Džotiš, Jotiš ali Đjotiš. Poznana pa je tudi pod izrazom Vedska astrologija.
Na vrh strani
